Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen in blaga kognitivna motnja so povezane s staranjem možganov, vzroki pa so različni. V novih študijah raziskovalci razkrivajo en skupni dejavnik njihovega nastajanja t. j. visoka raven homocisteina v krvi. Prekomeren homocistein že dolgo povezujemo s slabim kardiovaskularnim zdravjem. Več kot 38 let nazaj so že odkrili, da je homocistein škodljiv za endotelij in poslabšuje njegovo zmožnost, da odgovori na spremembe v krvnem pretoku in pritisku.
Homocistein nastaja kot stranski produkt uživanja aminokisline metionin. Tisti, ki jedo veliko rdečega mesa, imajo pogosto višji nivo homocisteina v krvi, ker rdeče meso vsebuje metionin. Homocistein se razstrupi v telesu po dveh neodvisnih poteh: (1) z metilacijo (odvisna je od folne kisline, vitamina B12 in B2) in (2) s transsulfuracijo (odvisna od vitamina B6). Mladi ljudje zlahka pretvorijo vitamine B v aktivno obliko, ki zlahka metabolizira homocistein. S staranjem pa encimi, potrebni za pretvorbo vitaminov B v njihovo aktivno obliko, upadajo. To je eden od razlogov, zakaj ljudje, ki so imeli v svoji mladosti nizek homocistein, opažajo povečan/visok nivo homocisteina v krvi, ko se starajo.
Homocistein in degenerativno staranje možganov
Povezava med visoko ravnjo homocisteina v krvi in povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen (AB) in vaskularno demenco je bila dokazana 20 let nazaj. Od takrat klinične študije še naprej kažejo, da homocistein prispeva k degenerativnemu staranju možganov. V letu 2018 je skupina strokovnjakov na podlagi dveh desetletij zbranih podatkov objavila mednarodni konsenz, da je povišan homocistein spremenljiv dejavnik tveganja za razvoj kongnitivnega upada, demence in Alzheimerjeve bolezni pri starejših osebah; objavljen v znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease. V novih študijah, objavljenih leta 2019, so potrdili, da povišan nivo homocisteina pri bolnikih z AB korelira s stopnjo kognitivne okvare. Višji homocistein je povezan z blodnjami, vznemirjenostjo/napadalnostjo, in depresijo. Pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo z najvišjim nivojem homocisteina so dokumentirali slab pretok krvi v spremenjenih področjih možganov.
Kako homocistein pospeši staranje možganov
Homocistein poškoduje možgane preko: kroničnih vnetnih reakcij, formacije, aterosklerotičnih plakov, ki ovirajo pretok krvi, krčenja možganskih področij, kot je hipokampus, ki so vključena v formacijo spomina, razvoja nevrofibrilarnih pentelj in beta amiloidnih plakov, ki sprožijo celično smrt, in oviranja običajnega popravljanja DNK, potrebnega za vzdrževanje možganskih celic.
Hranila, ki nižajo homocistein
Homocistein zlahka izmerimo s krvnim testom. Če je le ta povišan, ga lahko znižamo z uživanjem več aktivnih oblik vitaminov B, t.j. z aktivno obliko folne kisline (5-MTHF), vitaminom B6 (piridoksal-5' fosfat) in nevrološko aktivno obliko B12, imenovano metilkobalamin. Te oblike vitaminov B ne potrebujejo encimov za pretvorbo v telesu in so takoj dostopne za detoksifikacijo homocisteina. Strokovnjaki priporočajo koncentracijo homocisteina v krvi pod 12 µmol/l, idealno pod 8 µ mol/l. Povečan homocistein je povezan z 4,2-krat do 10,5-krat večjim tveganjem za vaskularno demenco.
Vitamini B v aktivnih oblikah lahko vzpostavijo bolj mladostno detoksifikacijo homocisteina preko metilacijske in transsulfuracijske poti v telesu. Idealna kombinacija vitaminov B »vklopi« obe poti odstranjevanja homocisteina. Izmerite si homocistein v krvi za optimalno zaščito pred previsoko koncentracijo.
